Blog Za Živali!

(Ob 10. decembru, mednarodnem dnevu pravic živali)

Vprašanje moralnih pravic živali in njihovega pravnega položaja je, konceptualno gledano, predvsem vprašanje moralnih dolžnosti, ki jih imamo ljudje kot moralna bitja do drugih zavestnih bitij, s katerimi si delimo planet. Velika večina ljudi se bo strinjala s predpostavko, da je zgrešeno povzročati živalim nepotrebno trpljenje in smrt. Vprašanje, kaj pomeni »nepotrebno«, bi lahko vzbudilo zanimivo filozofsko diskusijo, a dejstvo je, da če pomeni kar koli, pomeni, da je zgrešeno povzročati živalim trpljenje ali smrt enostavno zaradi užitka, ugodja ali razvedrila. A velika mera bolečine, trpljenja in smrti nečloveških živali je povzročena prav iz trivialnih razlogov. Pri tem dejansko ne gre za vprašanje pravic. Gre za vprašanje: Kaj so naše moralne dolžnosti? Ali ne bi bil svet boljši, ko ne bi tolerirali te stopnje nasilja?

Razumna in koherentna sodobna teorija pravic živali (Gary L. Francione) pripoznava eno moralno pravico: pravico, da žival ni obravnavana kot človekova lastnina. Trenutno imajo živali status potrošne dobrine, ki jo posedujemo, kot posedujemo avtomobile ali pohištvo. Tako kot nežive oblike lastnine živali nimajo druge vrednosti kot tisto, ki jim jo določi človek. Kateri koli moralni ali drugi interes živali predstavlja ekonomski strošek, ki ga lahko izberemo ali prezremo. Na svet spravljamo milijarde zavestnih bitij in ravnamo z njimi na načine, za katere ne bi nikoli pomislili, da so sprejemljivi za človeka.

Imamo zakone, ki dozdevno regulirajo ravnanje z našo živalsko lastnino in prepovedujejo povzročanje trpljenja brez »utemeljenega« razloga (v slovenski zakonodaji 3. člen ZZZiv-UPB2). Namen teh zakonov je uskladiti interese človeka in živali, da bi zagotovili »humano« ravnanje z živalmi. Vendar pa je predpostavka, da je interese človeka, ki so zaščiteni s pravico na splošno, še posebej pa s pravico do posedovanja lastnine, in interese živali, ki − kot lastnina − obstajajo zgolj kot sredstvo za človekove cilje, mogoče uskladiti, zgrešena v samem bistvu. Določena žival je kategorialno označena kot »hišni ljubljenček«, »dirkalni konj«, »molzna krava«, »kokoš nesnica«, »laboratorijska žival«, »cirkuška žival« ali kot katera druga oblika živalske lastnine, ki obstaja izključno za namene človeka. Trpljenje živali prepovedujemo le takrat, ko ne prinaša ekonomskih koristi.

Pomenljivo in smiselno spremembo v našem ravnanju z živalmi lahko pričakujemo, šele ko bo prišlo do spremembe vzorca moralnega mišljenja in bo večina ljudi pripoznala notranjo vrednost živali ter zavrnila lastninski status živali v lastnem življenju. Na točki, kjer smo danes, smo daleč od spremembe moralnega vzorca, ki je potrebna.

Branislava Vičar v imenu Za živali!, društva za uveljavitev njihovih pravic

Naši prijatelji Petra, Niki, Helga, Floh, Ami in Atschi iz Gleisdorfa so sodelovali v oddaji Frauentausch na nemški televiziji RTL2. Koncept oddaje je takšen, da se zamenjajo žene iz t.i. tradicionalnih družin ali pa malo manj tradicionalnih družin. V oddaji, ki je bila na sporedu 5.11. sta se zamenjali Petra (veganka) in Jeanette (vsejedka).

Petra, Helga, Atschi, Floh in Niki (v oddaji se pojavi tudi Ami, ki ga ni na fotografiji)

Nastala je zelo zanimiva oddaja, ki si jo je možno ogledati na spletni strani televizije http://www.rtl2.de/rvp/frauentausch/ (potrebno je izbrati datum 5.11.).

Niki in Petra sta sicer znana po tem, da vsak svoj prosti trenutek namenita prizadevanjem za živali v okviru društva Tier-WeGe. Tokrat sta nas ponovno očarala s svojo predanostjo in preprostostjo.

Razmisli in postani vegan!

Vse življenje preživijo v gnilih taboriščih smrti 21. stoletja, dokler jih po dolgem trpljenju ne pokosi bolezen, ker naša veterinarska inšpekcija si kot ponavadi s tem že ne bo mazala rok (ni pa prepovedano, ne?). Ko obrne glavo stran zagorijo krematoriji, da je ljudem vsaj toplo v noge, če že siti niso.

V nasprotnem primeru v skladu z najvišjimi standardi evropske unije končajo na vašem krožniku.

Na koncu pa so krivi še za prašičjo gripo. Lepo vas prosim.

via: Večer

Glavno, da so prebivalci naše dežele lani naredili več za svoje zdravje, in pojedli tretjino manj njim tako slastnega in nadvse izvrstno vzrejenega mesa taboriščnikov.

via: 24ur.com

Razmisli in postani vegan!

Za živali! in Pekarna – magdalenske mreže vas v četrtek, 17. 12., ob 19.30 vabita v dvorano Gustaf na decembrsko vegansko večerj(ic)o. Tokratni gost bo Martin Balluch in predstavil bo svojo novo knjigo “Widerstand in der Demokratie, ziviler Ungehorsam und konfrontative Kampagnen” (Upor v demokraciji: civilna nepokorščina in konfrontativne kampanje), v kateri posebej izpostavi pomen civilne nepokorščine na področju boja za pravice živali in aktivizma nasploh. Predstavitev bo potekala v angleškem jeziku.

Upor v demokraciji: civilna nepokorščina in konfrontativne kampanje

Zunajparlamentarne oblike protestov so bistveni del demokracije. Blokade, demonstracije, zasedbe in bojkoti gradijo politični pritisk, ki pripomore k temu, da se družbeni odnosi v celoti spremenijo: od protestov temnopoltih proti rasističnim zakonom v ZDA pod vodstvom kasnejšega dobitnika Nobelove nagrade za mir Martina Luthra Kinga do gibanj za pravice žensk, mirovnih gibanj in okoljevarstvenih gibanj. Obdobje zadnjih 50 let bi lahko razglasili za cvetoče obdobje zunajparlamentarnih oblik delovanja. Državni organi poskušajo v zadnjem času te oblike uporov kriminalizirati. Zakonodaje omogočajo, da se politične kampanje kaznujejo in označujejo kot “ustanavljanje kriminalnih organizacij”. V avstrijski zakonodaji je to določeno s členom § 278 a v nemški s členom § 129. Protiteroristični in protimafijski zakoni so usmerjeni proti političnim aktivistkam in aktivistom.

Leta 2008 so tovrstno represijo državnih organov na svoji koži boleče občutili tudi avstrijski aktivisti za pravice živali, med drugimi tudi avtor knjige.

V pričujoči knjigi Martin Balluch predstavi oblike civilne nepokorščine v okviru konfrontativnih kampanj in razloge zanjo.

Martin Balluch (45), doktor matematične fizike in filozofije (Die Kontinuität von Bewusstsein: Das naturwissentschaftliche Argumente für Tierrechte), je dvanajst let delal kot predavatelj in raziskovalec na univerzah Cambridge, Heidelberg in Dunaj. Od leta 1989 je aktiven na področju pravic živali; začel je v Veliki Britaniji in nadaljeval v Avstriji. je predsednik avstrijske organizacije Verein gegen Tierfabriken in zagovornik nenasilne direktne akcije in konflikta.

Nevidljive zivotinje

Živeti v takšnem ujetništvu mora biti res prijetno.

Ah, kako naravno za slone je redno brušenje nohtov, če so pridni (vse za lepoto, tudi malo kreme ne škodi), pa lahko celo nosijo verižico, ruski (Pavlov) bife je pa itak vedno na voljo.

Prav zabavno in lagodno, to naravno življenje slonov v sodobnih “centrih za varstvo narave”, ki (zelo žalostno) nazorno prikazujejo človeški pogled na “ekološko soodvisnost med živo in neživo naravo”.

Božiček, prosim prinesi ji enosmerno karto za domov, ali pa jo vzami zraven!

via: 11sta šola & rtvslo1

Če bi klavnice imele steklene stene, ljudje ni bi jedli mesa.

Vsebina filma za otroke (žal) ni primerna – sicer je pa film namenjen odraslim, ki so odgovorni za nečloveško ravnanje, in žal ne ukrenejo nič.

Find out more at Meat.org.

Oddelek za filozofijo na Filozofski fakulteti Maribor

vabi na javno predavanje

v torek, 15. 12. 2009 ob 15. uri (predavalnica 2.12)

dr. Martin Balluch: Pravice živali?

Od religiozne dogme to naravoslovne znanosti – ko jemljemo zavest zares

Živalske farme so skrajni primer zlorabe živali z njihovim uničenjem le v namene človeških koristi. Takšna zloraba temelji na prepričanju, da so živali stvari. Ideologija te vrste pa je utemljena na religiozni dogmi o ljudeh, ki da imajo po božji podobi kot edina živa bitja dušo. Upoštevajoč nova naravoslovna spoznanja o zavesti pa se zdi, da moramo spremeniti paradigmo o pravicah živali.

Martin Balluch, filozof in fizik, znan aktivist in zagovornik pravic živali, je študiral matematiko, fiziko in astronomijo na Dunaju in prejel doktorat iz matematične fizike v Heidelbergu. Dvanajst let je delal kot raziskovalec na različnih univerzah, od leta 1989 do 1997 v Cambridgu. Leta 2005 je končal svoj drugi doktorat iz filozofije na univerzi na Dunaju.

Predavanje bo v torek, 15. decembra ob 15. uri (predavalnica 2.12 na Filozofski fakulteti v Mariboru).

Več o temi predavanja

Preteklo soboto so naši avstrijski kolegi iz VGT v prestolnici avstrijske Štajerske pripravili odmevne proteste proti krznu. Udeležila se jih je stotinja aktivistov, domačinov in mimoidočih, ki je na poti v središče mesta glasno in odločno opozorila na nedopustno in kruto izkoriščanje živali, in to kljub temu, da je vzreja in pobijanje živali zaradi krzna v Avstriji prepovedana od leta 1998.

Aktivisti so z veseljem opazovali, kako so poslovodje trgovin iz založb umikali razstavljene kožuhe pomorjenih živali, prav tako pa so ugotovili, da ima njihovo vztrajno ozaveščanje ljudi in opozarjanje na kršitev pravic živali uspeh, saj  je v trgovinah, veleblagovnicah in butikih vsako leto manj izdelkov iz krzna, usnja ali volne, mesto pa s tem postaja vedno bolj prijazno za vse prebivalce.

Seveda je vse skupaj potekalo pod budnim očesom organov za notranje zadeve, ki so v znak odobravanja in zaradi varnosti ob podobnem dogodku nekaj dni prej, na obisk poslali  večje število žena postave. Ki pa smrti živali žal (še) niso prestrašile…

Več o dogodku via: VGTnews2009